17/01/2025

​ Sul colle di San Rocco/Koromačnik, nel Comune di San Dorligo della Valle – Občina Dolina, gli scavi archeologici dell’accampamento romano repubblicano di San Rocco/Koromačnik hanno messo in luce vaste e complesse strutture di difesa che svelano nuove conoscenze sull’architettura militare romana di II e I secolo a.C.
Sta infatti per concludersi la seconda campagna di scavi, condotta su concessione ministeriale sotto la direzione del dott. Federico Bernardini del Centro Internazionale di Fisica Teorica Abdus Salam e del Venice Centre for Digital and Public Humanities dell’Università Ca’ Foscari di Venezia, in collaborazione con l’Università di Trieste, l’Istituto di Archeologia dell’Accademia Slovena di Scienze ed Arti/ Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti e la Soprintendenza Archeologia, belle arti e paesaggio del Friuli Venezia Giulia.
Il sito archeologico
San Rocco potrebbe aver svolto un ruolo centrale negli scontri del 178-177 a.C. che portarono alla sconfitta degli Istri, di cui resta la testimonianza di alcuni storici antichi tra cui Tito Livio, e in eventi bellici successivi fino circa alla metà del I sec. a.C.
L’altura di San Rocco, infatti, in gran parte proprietà della Comunella Srenja Vicinia Bolliunz Comune, è sede di uno dei più antichi accampamenti romani conosciuti in Europa, con ogni probabilità costruito poco dopo la fondazione di Aquileia (181 a.C.) nella prima metà del II sec. a.C. Il colle è lambito a sud dal torrente Rosandra e si eleva in una posizione strategica a poche centinaia di metri dal punto più interno e protetto del golfo di Trieste.
L’accampamento che lo occupa ha un’estensione di oltre tredici ettari e presenta una planimetria piuttosto complessa. La principale struttura di fortificazione ha una forma quasi semicircolare (larga fino a circa 600 m), mentre al suo interno si riconoscono varie murature. Tra queste, sulla sommità della collina, è ancor oggi riconoscibile 0 una fortificazione rettangolare di circa 100×50 m.
Le strutture emerse dagli scavi
Gli scavi hanno interessato parte della fortificazione rettangolare sommitale e un tratto della grande fortificazione esterna, con lo scopo di definire le tecniche costruttive e la cronologia delle strutture. Le ricerche hanno permesso di mettere in luce complesse opere difensive costituite da terrapieni associati a strutture in pietra e fossati, senza confronti nei pochi siti coevi noti nella penisola iberica. Più nel dettaglio, il muro di difesa esterno, largo circa 10 m, presenta dall’esterno verso l’interno dell’accampamento un piccolo fossato che probabilmente ospitava una palizzata, una massicciata di pietre alta circa 1.5 m, un ulteriore piccolo fossato con ogni probabilità utilizzato per il fissaggio di ostacoli lignei e infine, a una quota leggermente maggiore, un camminamento largo circa 5 m composto da un muro a sacco e un terrapieno interno, in origine protetto da un parapetto ligneo. La struttura conserva tracce evidenti di un incendio che ha raggiunto temperature molto elevate. Lo studio dei materiali ceramici rinvenuti, soprattutto anfore, e degli abbondanti resti di carboni, con ogni probabilità permetterà di precisare la cronologia della struttura e di comprendere se possa essere legata alla guerra del 178-177 a.C., come recentemente ipotizzato, o a un momento successivo.
VISITE GUIDATE
Per dare maggiore risonanza all’importanza dei rinvenimenti, sono state organizzate due visite guidate gratuite agli scavi.
Mercoledì 14 luglio e venerdì 16 luglio 2021 gli archeologi responsabili dei lavori condurranno i visitatori all’esplorazione del sito.
Orario e luogo di ritrovo:
17.30, piazzale davanti alla Wartsila (Bagnoli della Rosandra, 334, 34018, San Dorligo della Valle).
Prenotazione obbligatoria:
È previsto un numero massimo di 20 persone per visita guidata. Per prenotare scrivere a: fbernard@ictp.it
Tutte le attività si svolgeranno in ottemperanza della normativa in materia di contenimento e gestione dell’emergenza epidemiologica da COVID-19.
Nella foto:
Immagine dei resti di un tratto della grande struttura di fortificazione che circonda il colle di San San Rocco/Koromačnik (foto di Stefano Furlani).


NOVA RAZKRITJA O RIMSKI VOJAŠKI ARHITEKTURI V REPUBLIKANSKI DOBI
Vodeni ogledi izkopavanj v torek 14. julija in v petek 16. julija
Arheološka izkopavanja, z ministrsko koncesijo, rimskega tabora iz republikanske dobe na griču Koromačnik v dolinski občini so obelodanila prostorne in kompleksne obrambne strukture, ki razkrivajo nova spoznanja na področju rimske vojaške arhitekture iz 2. in 1. stoletja pr. n. št.
Steka se druga kampanja arheoloških izkopavanj pod vodstvom arheologa Federica Bernardinija iz Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdusa Salama in beneškega Venice Centre for Digital and Public Humanities Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, v sodelovanju z Univerzo v Trstu, z Znanstveno raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter z Nadzorništvom za arheologijo, likovno umetnost in krajino Furlanije Julijske krajine.
Arheološko najdišče
na Koromačniku je morda odigralo osrednjo vlogo v bitkah v letih 178-177 pr. n. št., ki so se zaključila s porazom Histrov, o čemer pričajo viri nekaterih antičnih zgodovinarjev, med katerimi spada Tito Livio, in nadaljni vojni dogodki, ki so se odvijali približno do sredine 1. stoletja pr. n. št.
Na Koromačniku, ki je v lasti Srenje Boljunec, se nahaja eno najstarejših znanih rimskih taborov v Evropi. Domneva se, da je bilo zgrajeno takoj po ustanovitvi Ogleja (181 pr. n. št.) v prvi polovici 2. stoletja pr. n. št. Južna stran griča, kjer ob vznožju teče reka Glinščica, se vzpenja na strateškem položaju, nekaj sto metrov stran od najbolj zaščitene notranje točke v Tržaškem zalivu.
Tabor, ki ima še kar razčlenjen tloris, pokriva čez trinajst hektarjev površine griča. Glavni utrdbeni element ima nekako polkrožno obliko (približne širine do 600 m), znotraj katerega je mogoče prepoznati različne zidove, med katerimi je na vrhu griča še danes prepoznavna pravokotna utrdba približnih dimenzij 100×50 m.
Najdeni elementi
Izkopavanja so zaobjela pravokotno utrdbo na vrhu griča in odsek velike zunanje utrdbe, da bi opredelili gradbene tehnike in kronologijo objektov. Raziskava je omogočila, da so prišla na dan kompleksna obrambna dela, ki jih sestavljajo nasipi v povezavi s kamnitimi konstrukcijami in jarki, brez primerjave z redkimi najdišči na Iberskem polotoku iz istega obdobja. Podrobneje: zunanji obrambni zid, širok približno 10 m, ima vzdolž notranje strani majhen jarek, kjer je verjetno stalo količevje, približno 1,5 m visok skalni nasip, nato še manjši jarek, ki je verjetno služil za nastavitev lesenih ovir, in končno, na rahlo višji legi, približno 5 m široka sprehajalna površina, ki je bila sestavljena iz suhozidne konstrukcije in nasipom na notranji strani, prvotno zaščitena z leseno ograjo. Na objektu so ohranjene razvidne sledi požara, ki je očitno dosegel zelo visoko temperauro. Nadaljna študija najdenih ostankov keramike, zlasti amfor, in obilnih ostankov premoga bo omogočila, da se razjasni kronologijo konstrukcije in tudi dosedanjo hipotezo, ki jo veže na bitke iz obdobja 178 -177 pr. n. št., ali morda kasneje.

VODENI OGLEDI
Pomembne ugotovitve naj bodo deležne primerne odmevnosti, zato sta na voljo dva brezplačna vodena ogleda.
V torek 14. julija in v petek 16. julija 2021 bodo obiskovalce vodili odgovorni arheologi izkopov najdišča.
Urniki in kraj zbirališča:
17:30, pred ploščadjo Wartsile (Boljunec 334, 34018 Dolina)
Obvezna je rezervacija:
Vodeni ogled predvideva največ 20 udeležencev. Za rezervacijo pišite na naslov: fbernard@ictp.it
Vse dejavnosti bodo potekale v skladu s predpisi za omejitev širjenja COVID-19.
Na sliki:
Slike ostankov velikega obrambnega objekta, ki obdaja grič Koromačnik (foto Stefano Furlani).

Share Button

Comments are closed.